Podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih
Skupni cilj SECAP je bil spodbujati trajnostno rast čezmejnega območja s promocijo strategij za zmanjšanje emisij ogljika za vse vrste območij, zlasti mestnih, in izdelava ustreznih ukrepov prilagajanja in blažitve (2. os, prioriteta 4e). Projekt je prispeval k skupni čezmejni rabi orodij, metodologij in podatkovnih baz in ima pozitivne vplive na lokalno načrtovanje celotnega programskega območja. Prehod v družbo z nizkimi emisijami ogljika sta PP4 in PP10 izvedla z infrastrukturnimi posegi in s prehodom iz SEAP v SECAP za nekatere občine/MTU/metropolitanska mesta. Pri tem so se spodbujali modeli trajnostnega razvoja Konvencije županov za izboljšanje kakovosti življenja in odpornosti proti podnebnim spremembam.
Skupen izziv projekta je bil nuditi občinam partnerskih območij praktično podporo pri izvedbi trajnostnih energetskih politik in pri prilagajanju okoljskim spremembam, ki se ugotavljajo na prehodu iz Trajnostnega energetskega akcijskega narta (SEAP) v Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe (SECAP). Glavni cilj projekta je bil pomagati lokalnim operaterjem izboljšati sposobnost energetskega načrtovanja z osredotočenjem na energetsko varčevanje, obnovljive vire, zmanjšanje emisij CO₂ in na omilitvene ukrepe, ki so povezani s podnebnimi spremembami. Sprememba, ki smo jo uvedli, izhaja iz strateškega čeznacionalnega pristopa, s katerim smo zagotovili hitre ukrepe za prilagajanje in skladnost med različnimi sektorji in ravnmi upravljanja. Namen tega je bil razumeti vplive podnebnih sprememb in razvoj ter uvedba politike, ki je zagotovila optimalno raven prilagajanja z razvojem regionalnih in lokalnih strategij, ki so skladne z nacionalnimi. Prisotnost slovenskih ministrstev (kot pridruženih partnerjev) in dežele FJK je zagotavljala izmenjavo izbir z organi upravljanja ter usklajenost strategije z akcijskimi načrti ter z nacionalnimi in deželnimi razvojnimi politikami. Rezultati so: čezmejna enotna strategija, ki zagotavlja prehod v zeleno gospodarstvo in zagotavljala nove priložnosti zaposlitve; izvedeni izobraževalni tečaji za občine in ozaveščanje javnosti; prehod iz nekaterih Trajnostnih energetskih akcijskih nartov (SEAP) v Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe (SECAP); druge pilotne aktivnosti za opredelitev metodologij za SECAP, ki so bile prilagojene lokalnim potrebam ter majhne infrastrukturne investicije, namenjene spremljanju emisij v ozračje in energetski porabi, ter kot primeri dobre prakse.
Glavni rezultati projekta SECAP so: 1.- Študija o vplivih podnebnih sprememb na programsko območje z metodološkimi poročili in osnovnimi popisi emisij za sodelujoče občine. V ta namen je oblikovana skupna metodologija, ki javnim ustanovam nudi orodje za učinkovito in cenovno ugodno sestavo osnovnih popisov emisij in kontrolnega stanja emisij CO₂ (BEI in MEI). Sodelovanje med PP, ki imajo preverjene znanstvene kompetence, in ob izkušnjah, ki jih doprinašajo subjekti, zadolženi za "upravljanje″ območja na različnih ravneh, je zagotovilo učinkovito čezmejno načrtovanje za zmanjšanje emisij ogljika (os 2.1, PS Italija-Slovenija). Izmenjane so bile dobre prakse med PP in kapitalizacija preteklih uspešnih izkušenj na temo povečanja energetske učinkovitosti (s posebnim poudarkom na Konvenciji županov), ki so pripomogle k sestavi skupne strategije za optimizacijo porabe obstoječih virov. 2. Izdelani so bili popisi obstoječih strategij, ukrepov in projektov, ki so koristni za povečanje odpornosti v mestih, sestava dvojezične spletne podatkovne baze s statistikami in podatki o energiji/podnebju/okolju ter slovensko-italijanski zemljevid ranljivosti območij s poudarkom na mestnem merilu. Na tej osnovi se je delovalo z usklajenim pristopom in zagotovilo prehod iz SEAP v SECAP, s posebno pozornostjo na prehod iz blaženja na prilaganje. Z izdelanimi smernicami se spodbuja pristop tistih občin, ki še niso deležne procesa SEAP/SECAP. Smernice so čezmejne in enotne za celotno italijansko-slovensko območje, saj so skupne vsem PP. 3 Na osnovi rezultatov celovitega delovanja DS3.1/3.2/3.3 so izvedeni posegi za razvoj akcijskih načrtov in drugih konkretnih aktivnosti. SECAP je preveril učinkovitost opravljenega dela s spremljanjem nekaterih občin med postopkom spremembe iz SEAP v SECAP, tako v Italiji kot v Sloveniji. Po zaključenem izobraževanju so PP pomagali občinam pri sestavi SECAP-a (10). V Italiji se je preučilo, kako sestaviti SECAP za širše območje (na območju PP4 oziroma v FJK s sodelovanjem MTU). Spodbujanje občin k povečanju energetske učinkovitosti se je nadaljevalo s posegi za boljšo uporabo energetskih virov (s posledičnim zmanjšanjem emisij), z energetskim pregledom in s krajšo objavo obstoječih dobrih praks ter s preverjanjem njihove ponovljivosti. Infrastrukturni posegi SECAP projekta niso ciljali samo na popolno izvajanje strategij, ki so bile izdelane v predhodnih fazah, temveč z namenom, da pokažejo in nudijo vidne in uporabne izkušnje, ki aktivno prispevajo k preverjanju posegov energetskega varčevanja. Ti rezultati pomenijo dejanski posredni in neposredni prispevek 2.1.1 d k specifičnemu cilju 2.1, z izboljšanjem sposobnosti mest, ki se zanimajo za aktivnosti projekta, in z zmanjšanjem porabe energije v javnih objektih. Z razvojem enotne čezmejne strategije blaženja in prilagajanja ter prehoda iz SEAP v SECAP so predvideni pozitivni vplivi na celotno programsko območje ter zagotovljen stalnostni okvir sodelovanja za okrepitev aktivnosti, namen katerih je zmanjšati količino toplogrednih plinov, povečati odpornost in blaženje/prilagajanje podnebnim spremembam z neposrednim dopolnjevanjem rezultatov v nacionalno in deželno programiranje/načrtovanje strategij prilaganja podnebnim spremembam Italije in Slovenije.
Vodilni partner
Projektni partner št.1
Projektni partner št.2
Projektni partner št.3
Projektni partner št.4
Projektni partner št.5
Projektni partner št.6
Projektni partner št.7
Projektni partner št.8
Projektni partner št.9
 | ATT9 Strategije blaženja ATT 9 - Mitigation Strategies.pdf ( 6 bytov, published on 2 Maj, 2022 - 16:53 ) |
| ATT11 Strategije prilagajanja ATT 11 - Adaptation Strategies.pdf ( 10 bytov, published on 2 Maj, 2022 - 16:53 ) |
| ATT12 Smernice za občine ATT 12 - Guidelines for Municipalities.pdf ( 7 bytov, published on 2 Maj, 2022 - 16:53 ) |
| ATT15 - Študija izvedljivosti – Energetski pegled / Energy Audit SECAP-D1-ATT15_final_SLO_pu.pdf ( 2 byta, published on 12 Maj, 2022 - 17:29 ) |
| ATT15 - Potencial koriščenja toplote iz komunalnih odpadnih voda v Mestni občini Kranj v okviru projekta SECAP SECAP LEAG_MOK_2021-for translation.pdf ( 940 bytov, published on 12 Maj, 2022 - 17:29 ) |
| Poster Poster.pdf ( 996 bytov, published on 30 Maj, 2022 - 09:56 ) |
| Flyer Flyer.pdf ( 2 byta, published on 30 Maj, 2022 - 09:56 ) |
| Final brochure Final brochure.pdf ( 2 byta, published on 30 Maj, 2022 - 09:56 ) |
1.Izdelava scenarijev, ki prikazujejo morebitne vplive podnebnih sprememb na območje, in postavitev temeljev za čezmejno strategijo
Izdelavo enotne čezmejne strategije bodo PP analizirali in (s pristopom metode downscaling informacij) poglobili scenarije podnebnih sprememb, ki jih je opredelil Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC, 2030–2050 in 2070/2100), da bi ugotovil vplive na okolje in človekove dejavnosti, ob upoštevanju neposrednih in posrednih vplivov. Razvita in preizkušena bo skupna čezmejna metodologija za sestavo osnovnega popisa emisij in njihovo spremljanje, z izdelavo kart emisij toplogrednih plinov s projekcijami tudi do leta 2030. Cilj je zbrati podatke, informacije in operativna navodila za občine, ki so lahko osnova za skupno strategijo ob upoštevanju zakonskih obveznosti in razpoložljivih finančnih in človeških virov. Cilj je predvideti predloge sistemov spremljanja, ki bi zagotavljali preverjanje učinkovitosti izvedenih ukrepov skozi čas, hkrati pa bi zagotovili njihovo trajanje in uspešnost
2. Razvoj skupne čezmejne strategije blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje
Cilj je sestaviti čezmejno strategijo, ki bi pripomogla k zmanjšanju ranljivosti čezmejnih območij glede na pričakovane vplive, in pri tem povečati odpornost. Strategija bo dopolnjevala teritorialno in področno načrtovanje ter evropske in nacionalne politike. Specifični cilj je opredeliti metodologije izdelave SECAP, ki bo prilagojen potrebam in deželnim specifikam. Cilj je usmeriti občine na Konvencijo županov za podnebne spremembe in energijo (Mayors Adapt) in pri tem omogočiti lokalnim oblastem sestavo strategije in ukrepov prilagajanja za namene prehoda iz SEAP v SECAP ali vsaj dopolniti orodja lokalnega načrtovanja s perspektivo podnebnih sprememb. Da bi bilo izvajanje na programskem območju preprostejše, bodo sestavljene smernice z urbanistično/teritorialno ter normativno vsebino, da bi omogočile občinam boljše razumevanje potrebe po močni prisotnosti komponent prehoda in prilagajanja rednega in sektorskega orodja upravljanja območja.
3. Izvajanje procesa prehoda iz SEAP v SECAP
Cilj je usmerjati in spremljati občine pri sestavi načrtov blaženja/prilagajanja v perspektivi celovitega načrtovanja in z nizkimi emisijami ogljika, kakršen je model pobude Mayor Adapt. Želi se spodbujati vključitev ukrepov prilagajanja v redno načrtovanje in slednjega tudi dopolniti z že obstoječimi, da bi se zmanjšala tveganja. To pomeni, da bodo lahko lokalne oblasti predstavile pristop prilagajanja kot del mestnega načrtovanja, pri tem pa bi začeli iz obstoječega in bi se koliko je mogoče nanašali na mehanizme, politike in postopke, ki bi zagotavljali stalnost s tem, kar je bilo že narejeno. S tega vidika bo vzpostavljen postopek spremljanja javnih oblasti, ki se bo konkretiziral s prireditvijo izobraževalnih delavnic na temo sestave SECAP-a za občine programskega območja in specifične službe za pomoč uporabnikom. To bo v pomoč pri prehodu iz SEAP v SECAPs specifičnimi posegi na infrastrukturah, namen katerih je zmanjšati porabo energije v javnih objektih in pokazati tehnike zmanjšanja ranljivosti zaradi izjemnih vremenskih dogodkov.
Operacijo delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
